Pa naj se ga še župnik v nedeljo pri maši drži, v izogib scenam kot so "Dragi farani, pojdite PROTI nebeški luči." Aja, pa ne se pustit nategnit tistim, ki pravijo, da se bodo lahko bratje in sestre poročali, če obkrožite za. Ker to enostavno ne drži, gre za pogruntavščino ljudi z IQ-jem sobne rastline in neomejeno omejenostjo.
Edit že po znanih izidih: kaj sploh rečt? Pravico do referendumskega odločanja smo postavili pred temeljne človekove pravice in privzeli, da je volja večine tista, ki nekaj šteje. Mogoče takrat, ko gre za peskovnik raznih Zoranov in Janezov, gotovo pa ne v primeru temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V bistvu je danes žalosten dan za vse, ki so jim vsaj malo blizu humanistični ideali.
"Otroci iz istospolnih družin bodo v vrtcih in šolah podvrženi pritisku, ki lahko pusti trajne posledice," smo lahko neštetokrat slišali v dneh predreferendumske kampanje. Drži, deloma se z argumentom strinjam, otroci znajo biti nesramni, sploh kadar povzemajo, kar so slišali doma. Mene so recimo cel vrtec pa še del prvega razreda (ok, tisti manj brihtni, ki so kasneje pogruntali, da sta Miklavž in Božiček mama pa ata, pa še precej dlje) prepričevali, da ne bom šel v nebesa, ker ne hodim k verouku; pa sem jih že takrat bolj debelo gledal, kakšnih posebnih posledic pa ni pustilo na meni. Ja, primer res ni najboljši - ampak povzema pa eno zelo značilno lastnost minule kampanje - hudičevo resen problem so uspeli zreducirati na raven štorij o otrocih v vrtcih, ki svoje mame sprašujejo, ali morda ne bodo dobili nadomestnega očeta, če se mamicam kaj zgodi - čisto resničen primer iz čisto resnične tv oddaje. Skratka, delali smo se norca tam, kjer je bilo to najmanj primerno.
Torej - drži, otroci bi bili verjetno res podvrženi pritiskom. Ampak trditi, da je to argument proti zakoniku, je navadna hinavščina. Problem ni v istospolnih družinah, ampak v odnosu večine do njih in posledično tudi v odnosu, ki ga povzemajo otroci. Skratka, bolj direktno, torej v stilu celotne kampanje (tako za in proti, tudi Viktorji prejšnji teden so zagovornikom s svojim poceni humorjem naredili več škode kot koristi), problem je v zaprtosti in omejenosti naše družbe. Niso istospolne družine tisto, kar je treba izkoreniti, na vsak način preprečiti ali spreobrniti, ampak nestrpen odnos do njih. Dokler bo ta prisoten, bodo prisotni tudi pritiski... Čakajte malo, zdaj se pa malo zaciklamo, ne? Argument nasprotnikov se pravzaprav nanaša sam nase, saj je nestrpnost tista, ki ustvarja pritisk. Proti nestrpnosti se lahko bojujemo samo z javno debato - če ne drugega, bi se s sprejetjem družinskega zakonika istospolne družine detabuizirale, kot se je pred leti to zgodilo z materami samohranilkami. Tako se pa samo ohranja status quo, nestrpnost ostaja, pritiski tudi, meni se pa... Ja no, moram spraviti ven iz sebe, želodec se mi obrača, ko vidim, kako današnji "zmagovalci" slavijo svojo zmago. Nad čem/kom že?
Edit že po znanih izidih: kaj sploh rečt? Pravico do referendumskega odločanja smo postavili pred temeljne človekove pravice in privzeli, da je volja večine tista, ki nekaj šteje. Mogoče takrat, ko gre za peskovnik raznih Zoranov in Janezov, gotovo pa ne v primeru temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V bistvu je danes žalosten dan za vse, ki so jim vsaj malo blizu humanistični ideali.
"Otroci iz istospolnih družin bodo v vrtcih in šolah podvrženi pritisku, ki lahko pusti trajne posledice," smo lahko neštetokrat slišali v dneh predreferendumske kampanje. Drži, deloma se z argumentom strinjam, otroci znajo biti nesramni, sploh kadar povzemajo, kar so slišali doma. Mene so recimo cel vrtec pa še del prvega razreda (ok, tisti manj brihtni, ki so kasneje pogruntali, da sta Miklavž in Božiček mama pa ata, pa še precej dlje) prepričevali, da ne bom šel v nebesa, ker ne hodim k verouku; pa sem jih že takrat bolj debelo gledal, kakšnih posebnih posledic pa ni pustilo na meni. Ja, primer res ni najboljši - ampak povzema pa eno zelo značilno lastnost minule kampanje - hudičevo resen problem so uspeli zreducirati na raven štorij o otrocih v vrtcih, ki svoje mame sprašujejo, ali morda ne bodo dobili nadomestnega očeta, če se mamicam kaj zgodi - čisto resničen primer iz čisto resnične tv oddaje. Skratka, delali smo se norca tam, kjer je bilo to najmanj primerno.
Torej - drži, otroci bi bili verjetno res podvrženi pritiskom. Ampak trditi, da je to argument proti zakoniku, je navadna hinavščina. Problem ni v istospolnih družinah, ampak v odnosu večine do njih in posledično tudi v odnosu, ki ga povzemajo otroci. Skratka, bolj direktno, torej v stilu celotne kampanje (tako za in proti, tudi Viktorji prejšnji teden so zagovornikom s svojim poceni humorjem naredili več škode kot koristi), problem je v zaprtosti in omejenosti naše družbe. Niso istospolne družine tisto, kar je treba izkoreniti, na vsak način preprečiti ali spreobrniti, ampak nestrpen odnos do njih. Dokler bo ta prisoten, bodo prisotni tudi pritiski... Čakajte malo, zdaj se pa malo zaciklamo, ne? Argument nasprotnikov se pravzaprav nanaša sam nase, saj je nestrpnost tista, ki ustvarja pritisk. Proti nestrpnosti se lahko bojujemo samo z javno debato - če ne drugega, bi se s sprejetjem družinskega zakonika istospolne družine detabuizirale, kot se je pred leti to zgodilo z materami samohranilkami. Tako se pa samo ohranja status quo, nestrpnost ostaja, pritiski tudi, meni se pa... Ja no, moram spraviti ven iz sebe, želodec se mi obrača, ko vidim, kako današnji "zmagovalci" slavijo svojo zmago. Nad čem/kom že?
No comments:
Post a Comment